Zavedati se moramo pomena slovenskega kulturnega praznika, zato je prav, da spregovorimo tudi o slovenski kulturi in slovenskem narodu. Noben narod namreč ne more biti večji od drugega, zato je tudi slovenski narod velik in edinstven. V svoji zgodovini skriva nešteto usod posameznikov, ki so si upali in so verjeli. In verjamemo tudi mi, zato je prav, da se ob tej priložnosti spomnimo na Franceta Prešerna, našega največjega pesnika, ki mu usoda ni namenila srečnega življenja. Danes se nam zdi, da je vse življenje iskal neki notranji mir. Nikoli ni bil bogat, a nam je vseeno zapustil neprecenljivo bogastvo. Veličine njegovega duha ni mogoče odkriti. Vsak rod ga doživlja po svoje in nobena interpretacija njegove poezije ne more biti dokončna. Kultura nam mora postati cilj, kajti le, če si postavimo cilje, jih bomo tudi našli, ob tem pa je še toliko pomembnejše, da se zavedamo svojih korenin in poznamo svojo preteklost. Če si cilje postaviš visoko, boš našel poti, da jih dosežeš. To pa je mogoče le, če se zavedaš svojih korenin in so tvoj temelj. Na prepihu in ob mnogih neurjih, ki niso redki v današnjem svetu, se je težko obdržati, če niso korenine trdno v zemlji in če dovolimo, da nas vsak veter premakne. Smo narod, ki se zaveda svojega bogastva v ljudeh, svojih posebnosti in svojih odlik, se lahko ohrani, razvija in izstopa v krogu mnogih narodov. Če poznamo in cenimo svojo preteklost in tiste, ki so jo ustvarjali, lahko rastemo v prihodnost.
Učenke in učenci POŠ Laze
